The WWF is run at a local level by the following offices...

Si upamo sanjati prihodnost brez divjih rek?

Posted on 22 May 2019

WWF Adria poziva državljane in državljanke, da povzdignejo svoj glas za zaščito naših rek in ustavijo nespametno bogatenje posameznikov, ki uničujejo naše reke

LJUBLJANA – Skoraj vsak dan smo bombardirani z utopičnimi posnetki Zemlje v bližnji prihodnosti – klimatske spremembe in podnebna kriza, vse hitrejša izguba rastlinskih in živalskih vrst, dušenje v miljonih ton plastike, ki vsako leto končajo v oceanih in morjih. V količini novic, s katerimi smo prepravljeni smo pozabili na reke, na tiste, katere uničujemo v imenu trajnostnega razvoja. Zato je letošnji Mednarodni dan biotske raznovrstnosti namenjen rekam in njihovem pomenu za ljudi in naravo.

Medtem, ko mnogi izmed nas ne vidijo ničesar spornega pri posegih v reke večina ne ve, kako izgleda divja, naravna reka. V strahu pred poplavami in zagovarjanjem gospodarskega in tehnološkega razvoja z izkoriščanjem hidroenergetskih potencialov naših rek in njihovo zadrževanje smo jih spremenili v dolgočasne in mrtve tokove, ki v zadnjem času vse bolj ogrožajo z razlitji izza zemeljskih in peščenih nasipov, ki naj bi preprečili poplave in povečali varnost ljudi in premoženja.

„Reke so kri našega planeta, povezane z zemjo, podtalnico in atmosfero ter so ključnega pomena za zdravje ljudi in narave ter življenje na Zemlji“ pravi Irma Popović Dujmović iz WWF Adria.

Najnovejša raziskava, objavljena v prestižni reviji Nature, potrjuje, da danes na svetu le 37% velikih rek še vedno teče prosto, kar pomeni, da je le majhno število rek, ki jih človeška dejavnost skoraj ne spreminja in ohranjajo svoj naravni potek. "S svojimi dejanji, nenadzorovanim razvojem industrije in kmetijstva, razvojem infrastrukture in neracionalnim in nenačrtovanim izkoriščanjem naravnih virov smo uspeli ogroziti zdravje naših rek, ki se bodo pod pritiskom podnebnih sprememb še naprej razgrajevale," dodaja Popović Dujmović. Kljub tem zaskrbljujočim podatkom pa so tudi Slovenija in predvsem ostali zahodni Balkan pribežališče za nekatere od zadnjih evropskih rek. Zakaj je to pomembno in kaj pomeni za nas?

Naše preostale naravne in skoraj naravne reke podpirajo izredno bogato biotsko raznovrstnost, tako v vodi kot iz nje, ter zagotavljajo vire hrane, od katerih je odvisno veliko ljudi. Prenašajo sediment, ki je ključnega pomena za stabilizacijo obal in je vir hranil v morjih in oceanih. Zdrave reke ublažijo posledice ekstremnih poplav in suš, preprečijo izgubo uporabnih površin, stabilizirajo mikroklimatske razmere, očistijo vodo in zrak ter so ključnega pomena za naše zdravje.

Kljub ogromnim koristim, ki jih imamo, dovoljujemo kanaliziranje in preusmerjanjev še zadnjih prostotekočih rek v več kot 2.500 malih hidroelektrarn v regiji, dobički pa tečejo na bančne račune peščice ljudi, medtem ko ljudje, ki živijo ob uničenih rekah od vseh teh profitov nimajo prav dosti – poglejmo samo razliko med Sočo v zgornjem toku ter dolino nižje dolvodno, kjer ljudje živijo ob mrtvih jezerih in betonskih grozah. Prav zaradi te lekcije je nujno, da za vedno zaščitimo zadnje prostotekoče reke, med katere sodi tudi Mura.

»Jezovi in hidroelektrarne so glavni vzrok za propadanje reke. V večini primerov so bili zgrajeni brez upoštevanja vpliva na reke, spreminjanja njihovega naravnega toka in preprečevanja povezovanja spodnjega in zgornjega toka, ki je nujno za številne vrste rib“ zaključuje Popović Dujmović. "Stanje v regiji je zaskrbljujoče! Priča smo številnim kršitvam pravnih predpisov, prevaram lokalnih skupnosti in ogrožanju človekovih pravic s strani posameznikov in podjetij, ki v rekah vidijo samo vire dohodkov."

Ni še prepozno, zdaj imamo priložnost, da ustavimo privilegirane posameznike, ki želijo nas in naše reke izkoristiti za svoj profit. Podprite številne lokalne pobude in povabite svoje izvoljene vladne predstavnike in nosilce odločitev, da odpravijo državne spodbude v državah regije in okrepijo sistem varstva narave, da bi ustavili nespametno uničenje naših rek – za nas in naslednje generacije.

Reka Soča, Slovenija

Reka Mura, Slovenija

Si upamo sanjati prihodnost brez divjih rek?

Shpërndajeni këtë!